V torek, 30.08.2022 ob 17:30 uri vas vabimo na potopisno predavanje- VIETNAM – Petelinova juha in riževi rezanci. Pripovedovala bo ga. Nives Kačič.

Dolgo je tega, ko sem prejela elektronsko obvestilo, v katerem je pisalo katere kraje bomo v Vietnamu obiskali in kje bomo spali z opombo: let, hotel, vlak, zaključek trekinga, spanje ladja, vlak, šivanje, let, citytour, let, uživanje…, uživanje…., in zopet uživanje, let in vrnitev domov. Pripisano je bilo tudi: obisk slikovitih gorskih plemen, z džunko ogled tisočerih otokov zaliva Halog, pogajanja na eksotičnih tržnicah, hoja po sledeh Vietkonga. Sprejela sem izziv in se podala na 21 dnevno potepanju po Vietnamu. Vrnila sem se z najmočnejši vtis , ki so mi jih pustili sapski otroci pri SuSu doma. Deležni smo bili veselja, ki so ga nahodni  otroci, razmršenih las in bosih nog namenili njenemu prihodu domov in ta radost me spremlja še danes. Kdo je Susu?  SuSu je vietnamka, ki pripada h’mong plemenu , je mati štirih otrok in branjevka, ki se v ranem jutro poda preko riževih polj na vaško tržnico in tam prodaja peteline. Domov, k svojim otrokom se vrača ob sončnem zahodu. V boju za preživetje je. Susu prebiva v pokrajini Lao Cai, ki slovi po mestu SaPa. Pokrajina je spektakularna in  z njenega vrha vodijo mamljivi pogledi v globoko dolino veličastnih riževih teras,  ki se raztezajo v daljavi, do koder seže oko.

Vietnamu pripisujejo mavričnost, ne gre pa pozabiti da je to zgodovinsko bogata dežela z zaznamovano krvavo preteklostjo. Več tisočletij so prebivalci te dežele gradili lepa mesta, kot je Hanoi, Hoi An, Hue, Ho Chi Minch (danes Saigon), Ninh Binh. Vse od njenega nastanka Vietnamci marljivo obdelujejo rodovitno zemljo, rumeno zelene zaplate. Nepojemljivo lepo za oči. Krpe zemlje glede na letni čas prekrijejo z žitnim semenom, ki mu pomaga vzkliti tolikšna voda. Ja, od severa do juga se polja ob jutranjem svitu svetijo kot kosi ogledala, v katerih čofotajo race, kokoši, petelini. Zaradi naravnih danosti so razvili neverjetne načine izkoriščanja najrazličnejših darov narave. Prebivalstvo te dežele je doživljalo in preživelo različne vladarje, njihove zgrešene vizije in strateške interese. Vojna jih je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaznamovala, ne le zaradi vojnih grozot, veliko žensk je bilo nasilno zlorabljenih, rojevale so spake, in vendar so zbrali pogum za nov začetek in se začeli po vojni znova  razvijati, zato jim ne manjka dobrin, ki jih pozna zahodni del sveta. To se veliko bolj občuti na jugu dežele, kot na severu, kjer živijo staroselci po svojih pravilih.  Tam še vedno kuhajo v velikih loncih petelinovo juho z z riževimi rezanci. Zapisala Nives Kačič